Biotehnologija 5.

Nekaj malega o vrstah gensko spremenjene hrane.

Flavr Savr® paradižnik

Proizvaja ga Calgene, Inc. in je bil s tehnologijo protismiselne RNK spremenjen, da dozori na rastlini. Hkrati omogoča daljše skladiščenje. V trgovinah je od 1994. Pomembno je pripomogel k temu, da lahko imamo svež paradižnik na voljo v trgovinah skozi celo leto. Sadeži so večji, obstojnejši in odpornejši. V primerjavi z »navadnimi« paradižniki dozorijo na rastlini in ga ni potrebno poškropiti z etilenom preden ga izvažajo. Etilen namreč sproži dozorevanje klasičnih paradižnikov med samim transportom, saj so sadeži obrani še nedozoreli. Ena od pomembnih posledic za trženje modificiranega paradižnika je tudi ta, da dozorevanje plodov na sami rastlini pomeni boljši in polnejši okus. Ker so sadeži večji, jih je lažje proizvesti več. To je še posebej pomembno za predelovalce paradižnika, npr. proizvajalce kečapa, paradižnikove mezge ipd. Glede varnosti uživanja Flavr Savr® paradižnikov ni dilem, saj se je izkazalo, da ima povsem enake esencialne karakteristike kot klasični paradižnik. Neškodljivost so prvi priznali v ZDA, povsod po svetu pa dandanes velja, da paradižniki modificirane vrste niso posebej označeni. Nasprotno, dandanes smo prej priča t.i. ekorevoluciji ali biorevoluciji, ko so povsem biološko neoporečni izdelki izraz kakovosti, kar se pozna tudi pri tržni ceni.

Bt koruza

Koruzo v veliki meri ogrožajo škodljivci vseh vrst in pogosto so ravno ti krivci za slabe letine. Kmetje so velikokrat imeli slabe donose, potrošniki manj hrane, živina prav tako. Zelo pogost škodljivec je evropski koruzni svedrc. Zato so že včasih kmetje uporabljali številna sredstva proti škodljivcem, ki pa hkrati vplivajo na kakovost in oporečnost hrane. Velikokrat vplivajo tudi na organizme, za katere bi želeli, da preživijo, saj so koristni. Tu se je pojavil velik izziv za biotehnologe. Kako pomagati koruzi k boljši rasti, hkrati ohraniti kvaliteto ter zatreti škodljivce? Naloga se je zdela dolgo časa zelo težka. Znanstveniki so najprej ugotovili, da v tleh živi bakterija Bacillus thuringiensis ali BT bakterija. Ta proizvaja protein, ki je toksičen za določene insekte, neškodljiv pa je za rastline in živali. Tu se je kar sama ponudila rešitev. S prenosom genov za ta protein v koruzo, je koruza postala toksična za škodljivce, ki običajno žive na njej. S tem se je bistveno zmanjšala potreba po kemijski zaščiti.

Soja

Tudi soja je dandanes precej izboljšana. Večina, ki se je danes prideluje, je simbiotsko povezana z bakterijo. Ta naj bi bila dana v sožitje že v času semena, tako pa so omogočeni boljši hektarski donosi. Prednost takšne soje je tudi v prilagodljivosti na različne podnebne razmere. Tako lahko uspeva v različnih podnebnih pasovih, posledično pa so ljudje s pridelovanjem soje pogosto v veliki meri spremenili prvotno naravno vegetacijo.

Krompir s povečano vsebnostjo škroba

Podjetje Monsanto je razvilo krompir s povečano količino suhe snovi (ali škroba) tako, da je vnesel v rastlino bakterijski gen za sintezo škroba. Tak krompir pri pečenju veže manj olja, skrajšan je čas priprave in izboljšan je okus “čipsa” iz takega krompirja.

FreshWorld Farms sladke mini paprike

Glavni proizvajalec je DNA Plant Technology Corporation. Imajo nov, sladek okus, globoko rdečo barvo in so skoraj brez semen. Pridobljene so s tehnologijo anter in namnožene tako da ohranijo svoje lastnosti okusa, teksture in odsotnost pešk.


Gensko spremenjene hrane je ogromno. Skorajda vsako sadje je izboljšano, tudi zelenjava je večinoma gensko modificirana. Vse to znanstveniki počnejo z namenom, da bi zmanjšali lakoto na svetu in omogočili pridelavo hrane na območjih, kjer to do sedaj ni bilo mogoče. Ne smemo pozabiti na različne prehrambene izdelke, ki jih izboljšajo med samo proizvodnjo (npr. mlečni izdelki).